Evropska komisija v boju proti zlorabam proračunskih sredstev EU tesno sodeluje z državami članicami, vendar so potrebni novi ukrepi. Samo leta 2010 so države EU poročale o goljufijah v višini 600 milijonov evrov, kar znaša približno 1 % proračuna EU.

Veliko bi bilo narejenega že z uskladitvijo nacionalnih predpisov o preprečevanju goljufij. Države EU namreč upravljajo okoli 80 % letnih proračunskih sredstev EU, Evropska komisija pa preostanek.

Med državami EU so velike razlike v opredeljevanju dejanja za poneverbo ali zlorabo pooblastil, zaradi česar je število obsodb v posameznih državah zelo nizko: zaradi zlorabe proračunskih sredstev EU jih je denimo od 14 % do 80 %.

Evropska komisija zato predlaga skupna pravila, ki bi omogočila lažjo preiskavo goljufij v Evropski uniji. Poostrena pravila bi poleg tega odvračala od kaznivih dejanj, bolje zaščitila denar davkoplačevalcev in pomagala povrniti izgubljena sredstva. Med drugim vsebujejo:

- skupno opredelitev goljufije in zlorabe postopka javnega naročanja: obsegala bi tudi korupcijo in pranje denarja, tožilcem bi omogočila zamrznitev nezakonito pridobljenih sredstev v drugi državi EU;

- najnižjo zaporno kazen šestih mesecev za osebo, ki bi z goljufijo prejela 100 000 evrov ali več proračunskih sredstev EU: sedanja najnižja kazen sega od globe do 12 let zapora;

- razumno dolgo obdobje, v katerem bi tožilci lahko obtožili osebo za goljufijo: v nekaterih državah je tako kratko omejeno, da ni mogoče izvesti čezmejnih preiskav, ki so pogosto zapletene in trajajo dlje kot sicer.